Že od jutra me boli glava, se mi prav nič ne da, vendar me čaka zoprn telefonski pogovor z Günterjem o telekomu. Navijal bo za svoje in pritiskal kot znajo le nemci. Zakaj se zadnje čase name spravljajo le oni? Klaus je zaradi megle v Frankfurtu priletel z zamudo iz Malte. Imela sva prijazen klepet, sporočil mi je nova navodila za predsedovanje. Tole postaja vse bolj lutkovna predstava ...
Urška mi je zjutraj pripravila zajtrk, vendar nisem utegnil v miru pozajtrkovati, jabolko sem pojedel kar v avtu, še varnostniku sem dal enega, Mitja pa ni hotel. Čuden je ta tič, tipičen policaj, nekako bolj sodi v prometno patruljo. Vseeno se dobro in varno počutiva oba z Urško, ko so ti fantje okoli naju.
Glavobol mineva ... očitno to pisanje sprošča.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar